Zelena žolna zaradi prehranjevanja z mravljami veliko časa preživi na tleh. Le redko jo pozimi najdemo v krmilnici in ker so mravljišča zmrznjena, jih veliko pogine v hudih zimah. Od na prvi pogled zelo podobne vrste pivke se zelena žolna loči po velikosti (je dobrih 5 cm večja) in po izraziti črnini, ki sega od kljuna do sredine glave na licih. Samci imajo prav tako rdeč zgornji del glave, vendar je le-ta manjši. Zelena žolna je manj vezana na gozdove in prebiva predvsem v bolj odpr...
VIRI:
[uredi] Telesne značilnosti
Odrasla zelena žolna meri 30-36 cm po dolžini s premerom kril 45-51 cm. Od na prvi pogled zelo podobne vrste pivke se zelena žolna loči po velikosti (od pivke je večja za 5 cm) in po izraziti črnini, ki sega od kljuna do sredine glave na licih. Samci imajo prav tako rdeč zgornji del glave, vendar je ta manjši.
[uredi] Gnezdenje
Gnezijo drevesnih duplih, ki ga izdolbejo same, v času meseca aprila do maja in imajo samo eden zarod. Samica v gnezdo izvali od 4-11 jajc bele barve. Mladiči so gnezdomci in valjenci.
[uredi] Življenjski prostor in navade
Več kot 75% populacije zelene žolne prebiva v Evropi, predvsem v Franciji, Španiji in Nemčiji. Odsotna je pri nekaterih severnih in vzhodnih področjih, v Irski, Grenlandiji in Makaroneziji.[2]
Zelena žolna je manj vezana na gozdove in prebiva predvsem v bolj odprti kulturni krajini s presvetljeni gozdovi, logi, parki, vrtovi, vrbovji, starimi sadovnjaki, kjer gnezdi. V Sloveniji je široko razširjena in pogosta celoletna vrsta.
[uredi] Prehrana
Zelena žolna zaradi prehranjevanja z mravljami in njihovimi ličinkami veliko časa preživi na tleh. Le redko jo pozimi najdemo v krmilnici in ker so mravljišča zmrznjena, jih veliko pogine v hudih zimah. Prehranjuje se tudi z drugimi žuželkami in sadjem.
[uredi] Opombe in reference
^ BirdLife International (2008). Picus viridis . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 2009-08-01.
^ BWPi: The Birds of the Western Palearctic on interactive DVD-ROM (2004). BirdGuides Ltd. and Oxford University Press. ISBN 1-898110-39-5.
[uredi] Zunanje povezave,
Odrasla zelena žolna meri 30-36 cm po dolžini s premerom kril 45-51 cm. Od na prvi pogled zelo podobne vrste pivke se zelena žolna loči po velikosti (od pivke je večja za 5 cm) in po izraziti črnini, ki sega od kljuna do sredine glave na licih. Samci imajo prav tako rdeč zgornji del glave, vendar je ta manjši.
[uredi] Gnezdenje
Gnezijo drevesnih duplih, ki ga izdolbejo same, v času meseca aprila do maja in imajo samo eden zarod. Samica v gnezdo izvali od 4-11 jajc bele barve. Mladiči so gnezdomci in valjenci.
[uredi] Življenjski prostor in navade
Več kot 75% populacije zelene žolne prebiva v Evropi, predvsem v Franciji, Španiji in Nemčiji. Odsotna je pri nekaterih severnih in vzhodnih področjih, v Irski, Grenlandiji in Makaroneziji.[2]
Zelena žolna je manj vezana na gozdove in prebiva predvsem v bolj odprti kulturni krajini s presvetljeni gozdovi, logi, parki, vrtovi, vrbovji, starimi sadovnjaki, kjer gnezdi. V Sloveniji je široko razširjena in pogosta celoletna vrsta.
[uredi] Prehrana
Zelena žolna zaradi prehranjevanja z mravljami in njihovimi ličinkami veliko časa preživi na tleh. Le redko jo pozimi najdemo v krmilnici in ker so mravljišča zmrznjena, jih veliko pogine v hudih zimah. Prehranjuje se tudi z drugimi žuželkami in sadjem.
[uredi] Opombe in reference
^ BirdLife International (2008). Picus viridis . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 2009-08-01.
^ BWPi: The Birds of the Western Palearctic on interactive DVD-ROM (2004). BirdGuides Ltd. and Oxford University Press. ISBN 1-898110-39-5.
[uredi] Zunanje povezave,
